-
1 sword
[so:d](a weapon with a long blade that is sharp on one or both edges: He drew his sword (from its sheath) and killed the man.) meč- swordsman
- swordtail
- cross swords* * *[sɔ:d]1.nounmeč; sablja; slang bajonet; orožje; figuratively (vojaška) oblast, moč; uničenje z mečem; vojna, smrtat the point of the sword — na konici meča, figuratively z grožnjo vojne (smrti)the sword — vojaška oblast; vojna, klanjethe sword of the spirit religion božja besedacourt sword — meč, ki se nosi z dvorjansko oblekoto cross swords, to measure swords — prekrižati meče, spopasti se z meči, pomeriti se z mečito draw the sword — potegniti (izvleči) meč, začeti vojnoto put to the sword — obglaviti, usmrtiti (z mečem, s sabljo)to sheathe the sword — vtakniti meč v nožnico, nehati se vojskovati, nehati (končati) vojnoto throw one's sword into the scale figuratively podpreti svoje zahteve z mečem (orožjem), s silo;2.transitive verb (redko) posabljati, pobiti
См. также в других словарях:
mèč — mêča m (ȅ é) 1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
